Jyotish je indijska/vedska astrologija ali kot ga mnogi imenujejo "veda o prostoru in času". Tisti, ki ga poznate veste, da je Jyotish več kot le to, saj njegovo znanje ne zajema le trenutni časovni okvir, temveč se poleg materialne iluzije močno dotika tudi procesa reinkarnacije - znanje o tem je tesno povezano z Jyotishem. Prav tako nam lahko da vpogled v prihodnje izkušnje, ne v smislu napovedovanja prihodnosti, temveč nam lahko prikaže možnosti, med katerimi lahko izbiramo, v kolikor nam izbiro naša karma omogoča.

Namen Jyotisha je, da nas slika neba v času našega rojstva – astrološka karta (karta z vrisanimi nebesnimi telesi znotraj dvanajstih astroloških hiš, ki služi kot nekakšen zemljevid o našem življenju), ozavesti o naši karmi, o tem, da smo sami odgovorni za svoja dejanja in nas skuša čim bolje opremiti, da bi lastno karmo čim bolje izkoristili - jo preusmerili v način delovanja skozi dharmo (tj. pravilno delovanje). V zvezi z dharmo nam Jyotish ponuja vpogled v življenjske naloge posameznika na različnih področjih življenja. Na podlagi tega se osebi lahko svetuje, kako svojo karmo na nekem življenjskem področju najbolje uporabiti v smeri dharme.

Jyotish nam poleg vpogleda v karmo na raznoraznih področjih življenja (na primer; v partnerstvu, na službenem področju, situacija s starši…) omogoča tudi vpogled v delovanje lastnih vzorcev (na telesni, osebnostni, čustveni, verbalni, mentalno-intelektualni ravni kot tudi na dušni ravni), ki so pravzaprav povezani z dogajanjem v zunanjem - materialnem svetu ali iluziji (na različnih življenjskih področjih). V kolikor smo sposobni videti bistvo Jyotisha, lahko preko njega spoznamo naše delovanje in iluzije (programe) s katerimi se soočamo. Vse velja po principu načela "tako spodaj kakor zgoraj ali mikrokozmos je enak makrokozmosu", zato nam postavitev in gibanje nebesnih teles predstavlja povezavo z dogajanjem na materialni ravni posameznika (zunanja iluzija), kot tudi na duhovni ravni posameznika (notranja iluzija). Vse je povezano, zato je delo na sebi, na svoji notranjosti (notranji pomirjenosti, sprejemanju in zavestnosti) ključnega pomena, saj ima to vpliv na zunanjo situacijo.

Načelo karme

Načelu karme lahko rečemo tudi načelo vzroka in posledice (met bumeranga). Torej, za manifestacijo česarkoli vedno obstaja nek vzrok oziroma dejanje, ki je to sprožilo. V skladu z dejanjem (na začetku zgolj misel, ideja ali želja) in njegovo manifestacijo sledi tudi posledica, ki jo je moč občutiti na osebni, kot tudi na kolektivni ravni, a tam v manjši meri, razen v kolikor je to isto posledico sprožilo večje število ljudi, na podlagi rezultata skupnega dejanja - aktivnosti. Aktivnosti in posledice tega načela lahko temeljijo ali na dharmičnem ali na a-dharmičnem principu. Lahko so torej v skladu s pravilnim delovanjem in za nas predstavljajo pozitivno plat oddane karme in njenega povratka (bumerang ujamemo), v nasprotnem pa predstavljajo negativno plat, v višjem smislu nehumanega ali izprijenega delovanja, kar se odraža v negativnem pomenu karmičnega načela (bumerang prileti v glavo oz. tam kjer nas najbolj boli - dobimo dvojno dozo slabega). Toda vse to, bodisi pozitivno, bodisi negativno, je skladno z načelom enosti - vse je stalno v ravnovesju, točno tako kot mora biti, ne glede na to ali bo ta učinek za nas pozitiven ali negativen. Pri tej oceni gre le za precepcijo in odziv našega ega, ki težko dojema, da vse skupaj deluje kot celota in da nobena stvar ni ne dobra in ne slaba, temveč točno takšna kakršna mora biti. Da bi ohranili pozitivni karmični učinek je najbolje, da se držimo reka: »Ne želi in ne stori nikomur ali ničemur ničesar takega, kar sam ne bi želel sebi ali pa tega ne bi želel izkusiti na lastni koži.«

Vsaka naša misel in občutek stremi k manifestaciji, vendar je to udejanjanje verjetnejše, v kolikor neki misli ali občutku posvečamo pozornost. Vse pa se v neki realnosti zgodi (v naši podzavesti), ker možnosti kako misliti, čutiti in živeti samo življenje je neskončno, mnogo - zamislite si princip holograma (milijon enakih sličic v eni veliki sliki, katera izgleda enako kot tiste male). Glede občutkov in misli je pomembno, da jih sami poskušamo ohranjati pod »kontrolo« oziroma, da se jih naučimo uporabljati in si v danem trenutku dovolimo misliti in čutiti tisto, kar mi želimo in ne tisto, kar v nas vzbudi karmični vzorec, pridobljen v otroštvu ali vpliv drugih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na programiranje naše podzavesti (kolektivne zavesti, filmi, risanke ipd.). Naša podzavest časovno ne ločuje naših vzorcev, ki so nastali na podlagi nekih misli in občutkov, zato je pomembno, da jo z delom na sebi reprogramiramo in se tako lažje odločamo po lastni volji in ne na podlagi vzorcev - programov. Tudi sam sistem - družba, katera ima močan vpliv na našo podzavest, je zastavljena tako, da v nas vzbuja misli in čustva, ki za človeka niso ustrezna, seveda v smislu dharme. Iz stališča karme so takšna kot za nas morajo biti, da jih izkusimo. Ali jih bomo sposobni preobraziti? To pa je že drugo vprašanje, ki se tiče izključno nas samih. Zavedati se moramo, da kljub temu, da nas določene stvari dobesedno silijo v neka dejanja ali vzorce delovanja, ni razlog v njih, da se to dogaja. Mi smo tisti, ki smo odgovorni za odločitev, kako bomo odreagirali na določeno zaznavo. Zato je na nas, da se naučimo pravilnega delovanja, v skladu z ljubeznijo (princip svobode je približek pojma ljubezni), tako da se zavedamo svojih dejanj, ne da te v nas delujejo le nagonsko oz. po nekem programu, ki ga je vsrkala naša podzavest. Nismo živali, smo ljudje, čeprav smo trenutno v smislu družbe na nižji ravni od živalskega sveta. »Lju« najdemo v besedi ljubezen, »[d]je« pa sovpada z besedo »je« oziroma »smo«, ker gre za množino; torej mi smo ljubezen - smo bitja ljubezni. V jeziku naših južnih bratov in sester, če malo pomešamo s slovenščino (navsezadnje sta oba jezika istega izvora) pa bi se to lahko razumelo kot »l[j]ud« »je« ali tisti, ki je nor, neumen, kar bo sovpadalo s trenutnim stanjem naše družbe.

Šalo na stran, vse zgoraj opredeljeno predstavlja delovanje h kateremu stremi princip dharme. Vse to in še več. V kolikor to razširimo na vsa področja bi bilo za delovanje družbe po tem principu potrebna temeljita preobrazba skoraj vsega kar danes poznamo ali raje rečem iluzijo, ki smo si jo ustvarili o pravilnem načinu življenja. Vem, omenil sem, da ne obstaja niti dobro, niti slabo, ker je vse pogojeno s karmo, a to še ne pomeni, da nekaj ne more biti nemoralno, izprijeno ali nehumano. To je pogojeno z našim zavedanjem o resničnem dogajanju. Pri tem nas omejujejo lastne travme, programi in vzorci delovanja iz preteklosti. Zopet karma, vendar nevednost ni izgovor, saj imamo možnost, da to v neki točki življenja preobrazimo, eni preje, drugi kasneje, kar je zopet pogojeno s karmo posameznika. Znanje nam je na voljo in tisti, ki ga išče, ga tudi najde. To se ne nanaša na kraj na Zemlji ali na znanje v obliki knjig. Vse to je sicer lahko ključ, da pridemo do pravega znanja, ki se nahaja globoko v nas samih. Imamo možnost, da ga »odkopljemo«, kdaj in kako pa bo odvisno od tega, koliko in kaj vsega smo nanj »nasuli« (prepričanja, čustveni vzorci, ego…). Vendar zapomnite si, znanje ima tudi svojo ceno! Če se ne znate uskladiti z njim in mu ne sledite, bodo izkušnje vse prej kot lepe, saj z zavedanjem pride tudi odgovornost. Ko se začnemo zavedati, da je naše notranje delovanje tisto, ki se projicira navzven v materialni svet, bodisi na telo, bodisi znotraj naše družine ali v okviru naše dejavnosti (službe) itd., uvidimo, da je vse kar smo kdaj koli iskali že tu, v nas samih, le mi smo bili preveč zaslepljeni ali bolje rečeno speči, da bi to videli. Naše notranje delovanje se torej manifestira v spekter naše osebne karme (kot že omenjeno; telo, družina, služba – vse kar je tesno povezano z nami), hkrati pa se del delovanja manifestira tudi v spekter kolektivne karme tj. skupne karme vseh ljudi in drugih bitij na Zemlji. Lahko pa tudi v manjše skupine, ki jih lahko opredelimo kot karmo kolektivnih zavesti (npr. vsi vegetarijanci polnimo karmo vegetarijanske kolektivne zavesti). Kolektivno karmo tako lahko opredelimo kot trenutno dogajanje v nekem okolju (kolektivna karma ljudi iz tega okolja ali neke skupnosti) in na vsej Zemlji (kolektivna karma vseh skupaj).

V Jyotishu kolektivno karmo predstavlja trenutna slika neba (postavitev nebesnih teles), ki je stalno v gibanju. Vse to sovpada s karmo vsakega bitja na zemlji, njihovimi mislimi, občutki in dejanji po principu mikrokozmos je enak makrokozmosu. Mar ni to fascinantno? Kakšna inteligenca mora obstajati, da je bilo vse to ustvarjeno in do potankosti izpopolnjeno. Vse to je del znanja, ki se dotika dharme oziroma nam pomaga, da sami začnemo stremeti k dharmičnemu načinu delovanja.